Vetrček blag je zapihal v noč.
Bila je jesen in večer je bil vroč.
Mi striček z daljav vihral je lase,
o tvoji ljubezni mi je šepetal.
Dejal je, da ljubiš me, da rada me imaš,
je rekel, da moja si, ko se z mano igraš.
Poljubček mi daš, jaz veselo zaspim,
mi zajtrk pripraviš, ko se zbudim.
In vem, da ko noč bo, boš vedno z menoj,
vem, tvoja misel bo z mano nocoj.
Rad bi ti rekel, da najrajši te imam,
saj moja si in te nikomur ne dam.
Jernej, 3 razred. Pesmico sem napisal s pomočjo moje tete Darje, ki je stara 19 let.
