Imel si svoje sanje in verjel si vanje,
imel si moč, da človeku si bil v pomoč.
Imel si srce, ki odprto je bilo za vse,
imel si nasmeh, ki nas je v srcu grel
v mrzlih dneh.
Imel si objem, ki zazibal me je v varni sen.
Govoril si resnico,
ljudi branil pred krivico in se boril za pravico.
Razkazal si mi obzorje, široko kakor morje,
pokazal si mi reči, ki jih več ni,
bil si trmastega duha, ki ga je rodila trdna volja.
Vedel si stvari, o katerih se mi še sanjalo ni.
Bil si vse, za kar
se vredno v življenju truditi je.
Bil si velik človek,
ki ni segel v višine,
temveč v globine.
Ko zapustil si me,
si s seboj vzel moje srce,
čeprav mi še vedno nekaj govori,
da si še tu.
Ko veter zapiha,
ko zora odhaja, sonce prihaja,
tako prišel bo jutri.
Čez čas bo nov dan
in povedal mi boš, kam.
Alessia Podgornik, 8. razred
OŠ Solkan
Mentorica: Nada Majcen
