Šeherezada

0
133

Že kar nekaj tednov je „Ona“ na samem vrhu top lestvice najbolj zanimivih tem na Hrvaškem, o njej se govori v lokalih, bodisi ob jutranji kavi bodisi večernem pivu. Branjevke na tržnici izkoriščajo vsak sleherni trenutek, ki bi ga namenile njej. Celo najbolj neomajni so pohiteli z nakupom digitalnega sprejemnika, da jih ne bi neugodno presenetila ukinitev analognega signala in bi tako zamudili njo, njo, ki polni tiskane medije, njo, ki je, tako nekateri pravijo, svetla točka v državi, kjer se na veliko ukvarjajo z recesijo, brezposelnostjo ali pa vrnitvijo ex premiera na parlamentarni stolček. Z njenim pojavom se ukvarja vojska psihologov in TV-strokovnjakov. Ona je Šeherezada, ki z vlogo v novi nadpovprečno gledani turški nadaljevanki priklenja na sedežno garnituro tako starejše kakor mlajše, tako ženske kakor tudi moške.

 

Pravijo, da je najnovejša serija 1001 noč, ki je obnorela celoten Balkan, od Grčije do Hrvaške (menda je tudi v Sloveniji tako), drugačna od vseh do sedaj predvajanih mehiških nadaljevank, katerih lastnost je bolj ali manj enak zaplet ter katerim očitajo, da njihov izbor igralk prisega le na tiste, ki so podvržene plastični kirurgiji.

 

Hočeš ali nočeš, njeno zgodbo poznajo vsi. Šeherezada kaj kmalu po poroki postane vdova in samohranilka. Za svojega sina, ki boleha za levkemijo, je pripravljena storiti vse. Po vseh neuspelih poskusih je pripravljena zaprositi za denarno pomoč svojega šefa Onurja, ki ji je sicer pripravljen izplačati vsoto, vendar od nje zahteva nemoralno dejanje – z njim mora preživeti eno noč …

 

Priznam, da si nisem ogledala nobene epizode, pa ne zato, ker bi želela konfrontirati nadaljevanki in se pridružiti vsem upornikom limonad, pač pa zato, ker si zlepa več ne predstavljam vezanosti za naslonjač, ki sem jo doživela ob spremljanju Santa Barbare, ko sem prosila za Edenino ozdravitev in njeno ljubezen s Cruzom Castilom. Uf, koliko emocij in notranje napetosti ob vsem tem doživi gledalec. In ne samo ob predvajanju posamezne epizode, ampak še nekaj trenutkov po tem, na koncu pa se le-to raztegne do naslednjega dne, naslednje epizode.

 

Kar me je resnično fasciniralo ob tej zgodbi, pa je iznajdljivost gledalcev, ki so čez noč odkrili svoj novi talent – podjetništvo. Dobiš občutek, da Hrvati kar tekmujejo med seboj v ponudbi Šeherezadinih in Onurjevih proizvodov. Morda je to nova torta Šeherezada, ki iskreno rečeno zelo spominja na Schwarzwald torto, ali izdaja kuharice s podpisi junakov iz 1001 noči, v kateri boste našli turške specialitete, ali pač akcijske cene tečajev iz turškega jezika. Slutiti je, da šeherezadomanija pozitivno vpliva tudi na spolno življenje Hrvatov, saj so bili Onurjevi in Šeherezadini vibratorji razprodani v rekordnem času. Moj favorit je zaenkrat še vedno branjevka iz okolice Zagreba, ki je bila še včeraj nezadovoljna s prodajo sicer dragih, turških limon. Nato se ji je porodila ideja. Poleg cene je napisala »Limone obral Onur, pakirala Šeherezada«. Ne boste verjeli, toda tisti dan je prodala skoraj celo stojnico limon. Verjamem, da si bo kaj kmalu kupila letalsko vozovnico in odletela v Istanbul na samo prizorišče dogajanja ter morebiti povprašala Onurja za novi nasvet pri prodaji baklav. Mogoče se še komu porodi podobna ideja; ne nazadnje, zakaj pa ne! Če že država ne vzpodbuja podjetništva in inovativnosti, zakaj tega ne bi storila Šeherezada?