»Zavedam se, da preveč zapravim za obleke, vsak mesec si pri plači moram kupiti nekaj novega in žal ne samo eno stvar,« se začne zgodba Patricije o zasvojenosti z nakupovanjem. Podobnih zgodb na spletnih forumih najdemo še veliko. »Jaz sem v svojem poklicu srečala že kar nekaj oseb, ki so zasvojeni z nakupi. Nedavno tega sem govorila z eno stranko, ki je nora na oblačila znanih blagovnih znamk. Ko sem jo vprašala, zakaj toliko nakupuje in takšne vrste oblačil, ki jih ne potrebuje, vse kreditne kartice so ji namreč pošle, je povedala, da zato, da ima doma zbirko lepih oblačil. Kakšnega oblačila nikoli ne obleče, vendar ko ga zagleda v trgovini, ga enostavno hoče imeti.« To sta primera pretiranega nakupovanja, ki ju je treba zdraviti, tako kot druge oblike zasvojenosti.
Kako skočiti iz kroga zapravljanja?
Če si napad zapravljanja privoščimo le poredkoma, ne moremo govoriti o zasvojenosti, pravi Sanja Rozman, dr. med., ki se ukvarja s poklicno rehabilitacijo pri Inštitutu za rehabilitacijo, v Društvu za pomoč zasvojenim in drugim ljudem v stiski Sprememba v srcu (http://www.spremembavsrcu.si/) pa vodi nekaj terapevtskih skupin. V svoji knjigi Peklenska gugalnica navaja nekaj načel, kako se soočiti z zasvojenostjo z nakupovanjem in zadolževanjem. Najprej bi zasvojenec moral dopustiti odgovorni osebi vpogled v to, kako porablja denar. Pomembno je tudi ugotoviti, katera sprožilna čustva povzročajo napad nakupovanja. Pogosto so to boleča čustva, kot so bes, osamljenost, depresija, praznina. Kot primer navaja Rozmanova zasvojenko, ki se je sprla z mamo, bes in živčnost pa je drugi dan sprostila po trgovinah. Po nakupu čevljev, torbice, večerne obleke in zlate broške se je počutila kot kraljica. In to je trajalo do trenutka, ko je prišla domov. Takrat se je zavedala, da mora plačati zapadli dolg, denar pa je porabila. Rozmanova še svetuje, da se je treba odpovedati vsem oblikam porabe denarja, ki ga še niste zaslužili, torej razrezati vse kreditne kartice in uporabljati le gotovino. Naredite dober načrt vračanja dolgov ter zabičajte poznanim, naj vam ne posojajo denarja. Potrebno si je narediti načrt, kako porabiti mesečno vsoto denarja. Najprej seveda za nujne obveznosti, preostanek denarja pa razdeliti na manjše zneske za dnevno porabo. In ko dnevno vsoto potrošite – nič več nakupovanja. Če vas nakup res mika, je treba najprej vsoto denarja privarčevati, šele nato kupiti. Tudi na enem izmed forumov je uporabnica zapisala, da si je treba narediti nakupovalni seznam, ki vključuje samo nujno potrebne stvari za življenje. Ko gremo v trgovino, se je treba seznama z veliko mero samodiscipline tudi držati. Če to ne gre, pa lahko pomaga tudi vključitev v kakšno skupino za samopomoč.
Korenine v otroštvu
Vsekakor je pomembno, da posameznik najprej zazna in ozavesti problem. Dokler do tega ne pride, se z zasvojenostjo ne bo mogel soočiti in je pozdraviti. To je ugotovila tudi ena izmed britanskih odvisnic z nakupovanjem, ki je v treh letih zapravila več kot 500.000 funtov za oblačila, čevlje, parfume in ličila, ki jih sploh ni potrebovala. Njena zasvojenost je imela korenine že v otroštvu. Lepa oblačila in želja po popolnosti sta jo obkrožali že od majhnega. Mama je bila umetnica in kreatorka, oče uspešen in ugleden arhitekt. Spominja se, da jo je oče zelo podcenjeval, ko je bila majhna. Govoril ji je, da je nesposobna, neumna in debela ter da iz nje nikoli nič ne bo. Zaradi tega je imela zelo nizko samopodobo in je venomer dokazovala, da je lahko uspešna, lepa in priljubljena. Dvakrat se je poročila z uglednima in bogatima moškima, kjer je živela v luksuzu in nakupovanju. Po ločitvah, lastnem podjetju in finančnem zlomu (ostala je brez stanovaja, ni bila sposobna plačevati osnovnih položnic za življenje), je začela zlorabljati tudi alkohol. Pridružila se je anonimnim alkoholikom in se počasi začela zdraviti tudi zaradi nakupovanja. Ugotovila je, da je zasvojenost z nakupovanjem popolnoma enaka zasvojenosti z alkoholom. Bila je izredno osamljena, nakupovanje in alkohol pa sta ji pomagala zapolniti to praznino. Zato bi bilo treba tudi zasvojenost z nakupovanjem v sodobni družbi jemati bolj resno, še posebej zato, ker bo zaradi potrošniških vrednot tovrstnih zasvojenosti vedno več.
