Nekoč, ko se je princ vračal v kraljestvo, je na sredi ceste zagledal zlat ženski prstan. Pobral ga je in odnesel s sabo domov. Doma ga je podaril svoji sestri, ta pa se ga je zelo razveselila. Obljubila mu je, da mu bo tudi ona nekaj podarila. Zato je z svojim psom odšla na sprehod, da bi lahko našla kaj za brata.
Hodila je od trgovine do trgovine, pa ni našla nobene pametne stvari za brata. Ko se je mesto končalo, je pred seboj zagledala temen gozd, za katerega se govori, da v njem živi čarovnica. Njen pes pa čuva zaklad, medtem ko ona spi. A nihče se ni vrnil iz gozda živ, ker ga je pokončal čarovničin pes. A princesa je ta zaklad hotela dobiti in si je mislila, da se bo čarovničin pes njenega ustrašil in da bo zlahka dobila ta zaklad.
S psom sta odšla v gozd. Temno je bilo kot v rogu in slišalo se je rjovenje divjih živali in smrčanje čarovnice. Ko je hodila še malo dlje, je pred sabo zagledala spečo čarovnico in renčečega psa, ki je hodil proti njej. Princesin pes je zbežal, ona pa ni vedela, kaj bi storila.
V strahu si je zaželela meč, da bi lahko pregnala psa. A kar naenkrat se je prstan posvetil in pred sabo je zagledala meč. Prijela ga je in zamahnila proti psu, ta je zbežal. Šla je do čarovnice, vzela zaklad, a bil je pretežak, da bi ga nesla.
Ni obupala, spomnila se je, da je prej prstan uresničil njeno željo in zato si je zaželela prevozno sredstvo, da bi lahko zaklad in sebe pripeljala domov. Prstan se je posvetil in zagledala je letečo preprogo. Nanjo je naložila zaklad in sedla. Preproga je vzletela, se dvignila v nebo ter pristala pred njenim domom.
Meč je podarila bratu, zaklad pa razdelila po vsem kraljestvu. In vsi so bili veseli in še bolj bogati kot prej.
