Najprej gledalce pozdraviš,
nato se na odrivno desko odpraviš.
Tam še enkrat vsem pomahaš,
preden jo v vodo odmahaš.
Nato na vrsti je pištolin. BUUUM!
Zdaj v vodi rabiš svoj pravi pogum,
da cel bazen preplavaš sem in tja.
Ponavadi se še odnehati ne da.
Ko prav zares v vodo se odpraviš,
od samega veselja vse pozdraviš.
Vsak za tabo zaostaja,
prvi na cilju biti je tvoja postaja.
Ko si res na cilju zmagovalec,
vidijo vsi, kdo je pravi plavalec.
Trenerju se veselo smejiš,
»Ha!« pozabi na: »Vedno izgubiš!«
Zmagovalni oder nato je na vrsti,
od treme tresejo se ti prsti.
Ko na najvišjega se odpraviš,
upaš, da od treme vsega ne pokvariš.
Potem še himna ti zapoje,
takrat veš: Plavanje je delo moje.
Usta ti kar sama gredo do ušes,
ko se ničesar ne zaveš.
Torej plavanje je to.
Kot da odrinil bi se na nebo.
In izplaval med oblake,
kopalk polnih sadovnjake.
Blažka Rupnik, OŠ Žiri, 6.b
