Zdravniški nasveti za varno pot v eksotiko

0
260

 

Svet je postal globalna vas in razdalje, ki so se še pred desetletjem ali dvema zdele skorajda nepremagljive, so zdaj dosegljive tako rekoč vsakomur. Potrebno je le nekaj denarja ter nekaj volje in poguma in že v nekaj urah se lahko znajdemo sredi tropskih gozdov. Vsemu napredku navkljub pa še vedno obstajajo nekatere pasti, ki se jih mora zavedati vsak Evropejec, nevajen eksotike. V mislih imamo predvsem slabše higienske razmere, težave s pitno vodo, pogosto oporečno hrano in nalezljive bolezni. Ob ustreznem načrtovanju in pravočasnih pripravah je lahko potovanje lepa, predvsem pa varna izkušnja. O tem, na kaj vse je treba misliti, smo se pogovarjali z Milanom Rajtmajerjem, dr. med., spec. splošne medicine, ki dela v ambulanti potovalne medicine in je tudi sam strasten popotnik.

"Zdravniki popotnikom priporočamo, da predvsem daljše poti začnejo načrtovati že več mesecev pred potjo, predvsem z vidika zdravstvene varnosti. To je zlasti pomembno za vse kronične bolnike; ti se naj pred potjo posvetujejo z osebnim zdravnikom ali specialistom, ki jih vodi, da jih bo lahko ustrezno pripravil in jim svetoval, kaj naj imajo v popotniški lekarni in kako naj se pripravijo v telesnem in psihološkem smislu. Vsem popotnikom pa svetujemo, naj se pravočasno oglasijo v ambulanti potovalne medicine, kjer jim bodo svetovali, katera cepljenja so priporočljiva za potovanje na njihovo končno destinacijo."

Za nekatera cepljenja je potrebnih več odmerkov, na kar moramo pomisliti že precej pred odhodom na pot. Sogovornik pove, da so velik problem potovanja iz tako imenovanih "last minute" paketov, pri katerih ni dovolj časa za temeljite predpriprave in pravočasen začetek cepljenja ali jemanja antimalarikov. Nekatere je treba začeti jemati vsaj štirinajst dni pred odhodom, če želimo optimalno zaščito.
 

Zaščita tudi za nekatere bližnje države

S cepljenjem se zaščitimo proti več nalezljivim boleznim, ki jih povzročajo bakterije, virusi in prenos okužbe – z nekaterih živali, s krvjo ali pa z oporečno hrano in vodo. Zdravniki svetujejo zaščito s cepljenjem, zlasti pred hepatitisom A in B, odvisno od končne destinacije pa še pred trebušnim tifusom, meningokoknim meningitisom, kolero in rumeno mrzlico. Poskrbeti je treba tudi za zaščito z antimalariki. Hepatitis A in B sta okužbi, ki prizadeneta jetra, dobimo pa ju lahko predvsem z okuženo vodo in oporečno hrano (hepatitis A) oziroma v stiku z okuženo krvjo (hepatitis B).

Cepljenje je priporočljivo pred odhodom v vse države Jugovzhodne Azije, Indijo, države centralne Afrike, Bližnji vzhod in države nekdanje Sovjetske zveze. Marsikoga preseneti, da stroka priporoča cepljenja tudi za države, ki so v zadnjem desetletju najbolj priljubljene turistične točke Evropejcev, torej Tunizijo, Egipt in vzhodno Turčijo. Kot pravi sogovornik, so to destinacije,v katerih so zelo pogoste okužbe s hrano in vodo. Dejstvo pa je, da prav nikjer, tudi v najrazvitejših predelih Evrope, nismo povsem imuni na okužbe prebavil, vendar je tveganje na prej naštetih območjih toliko višje. Statistično gledano je Egipt (poleg Indije) država, v kateri ima prebavne težave največ turistov; sogovornik pravi, da v prvih desetih dnevih bivanja v teh državah težave s prebavili izkusi do 80 odstotkov turistov.

Preventiva je smiselna, tudi če letujemo v hotelu

Toda turisti teh priporočil pogosto ne jemljejo resno. Kot pravi dr. Rajtmajer, so prepričani, da je zaščita s cepljenjem odveč, če bodo nastanjeni v hotelskih naseljih, v katerih so higienske razmere na visoki ravni. Sogovornik opozarja, da namestitev v dobrem hotelu vsekakor zmanjša tveganje za nastanek okužb in zastrupitve s hrano, vendar je treba imeti v mislih, da v hotelih delajo domačini, ki so lahko prenašalci bolezni. Poleg tega turisti v želji po novih izkušnjah in doživetjih pogosto okušajo krajevne specialitete, ki jih kupujejo v uličnih lokalih, s čimer se poveča možnost, da pride do prebavnih okužb. Zato zdravniki potovalne medicine priporočila o splošnih ukrepih in zaščiti s cepljenjem oblikujejo glede na posamezne predele sveta in države, pri čemer upoštevajo tudi način potovanja. Za potnike, ki potujejo v Egipt, denimo, priporočajo zaščitno cepljenje proti hepatitisu A in B, četudi bodo bivali v hotelu s petimi zvezdicami.

Viski le za občasen užitek

Turisti se večkrat pohvalijo, da imajo za zaščito pred okužbami z oporečno hrano ali vodo v kovčku steklenico viskija ali kake druge žgane pijače. Ta naj bi v želodcu uničila vse mikrobe in parazite. Pa je tovrstna dezinfekcija v resnici učinkovita? Nikakor, odgovarja sogovornik. Gre za splošno razširjeno mnenje, ki pa je povsem zmotno in v nekaterih primerih celo škodljivo, saj lahko žgane pijače zmanjšajo učinkovanje antimalarikov. Sogovornik omeni še eno razširjeno in netočno informacijo, ki kroži med turisti, in sicer, da si je treba zobe umivati samo z ustekleničeno vodo. To navadno ni potrebno, če gre za javno vodovodno omrežje, saj je količina vode, ki jo popijemo pri umivanju zob, tako majhna, da bakterije uniči želodčna kislina.

Hrana

Na potovanjih v eksotične dežele lokalna hrana pogosto pomeni velik šok za prebavila. Kot pravi sogovornik, težav ne povzroča samo oporečna ali okužena hrana, temveč tudi drugačna priprava hrane in začimbe, ki jih naš organizem ni vajen. "V želji po novostih ljudje želijo okusiti čimveč krajevnih jedi, ker pa jih niso vajeni, jim pogosto povzročijo težave: alergijske reakcije, prebavne motnje, poslabšanje kroničnih bolezni prebavil … Velik problem je tudi hrana, okužena z mikrobi.

Vsi popotniki in turisti, ki kupujejo hrano na uličnih stojnicah in tržnicah, morajo imeti v mislih naslednje nasvete: izogibajo naj se hrani, ki ni dovolj pečena ali kuhana, jedo naj samo sadje z lupino, izogibajo naj se mlečnim izdelkom, sladoledu in solatnim prelivom. Pijejo naj ustekleničene pijače, pozorni pa morajo biti tudi na led, ki je celo v dobrih hotelih pogosto izdelan iz neustekleničene vode in lahko povzroči težave," razlaga dr. Rajtmajer ter dodaja, da morajo biti še posebno pozorni popotniki, ki potujejo v lastni organizaciji in nameravajo za življenje v daljnih krajih porabiti čim manj denarja. Ti namreč sami izbirajo, kje bodo jedli, pogosto si še bolj želijo okusiti krajevne specialitete in jedo v cenovno dostopnih uličnih lokalčkih, vse to pa poveča tveganje za okužbo. Po drugi strani je res, da se takšni popotniki na pot pripravijo veliko temeljiteje kot turisti, ki potujejo z agencijami.

Previdno s tetoviranjem

Potovanja so priložnost za marsikatero novost in avanturo. Če si boste omislili tatu ali si zaželeli uhanček v nosu ali popku, nekaj previdnosti ne bo odveč. Glavni problem so seveda okužbe, saj zlasti v nerazvitih delih sveta pribor, ki ga uporabljajo umetniki podkožnega ličenja, ni vedno sterilen. Večkratna uporaba igel poveča tveganje za okužbo s hepatitisom B in C.

Previdno tudi s transportom, športnimi dejavnostmi, soncem …

Na potovanjih ne smemo pozabiti na druge preventivne ukrepe. Zlasti v deželah ob ekvatorju se je treba dobro zaščititi pred sončnimi žarki, previdnost pa ni odveč, tudi če se podajamo na trekinge po odročnejših območjih. V takih primerih je priporočljiva zaščita pred žuželkami in previdnost zaradi strupenih kač. Dr. Rajtmajer odsvetuje kopanje v stoječih vodah, saj so v njih lahko mikrobi, paraziti, pijavke, kače … Vsekakor je pametno upoštevati lokalna opozorila na območjih, na katerih se v vodah zadržujejo krokodili, morski psi ali nevarne meduze. Previdnost ni odveč niti v prometu.

Kako je z zdravili na recept na poti?
  • antibiotiki: Ljudje pogosto sprašujejo, ali naj jih jemljejo preventivno ali ne. Navadno jih predpisujemo v primeru težav (kurativno), torej jih je mogoče dobiti le po posvetu z zdravnikom, jemati pa jih je treba v skladu z njegovimi navodili. Držimo se načela, da antibiotik predpisujemo le za potovanja v dežele, v katerih je dostopnost zdravnikov slaba, predvsem pa je pomembno, da določimo čas, ko mora oseba do zdravnika.
  • zdravila za primer trebušnih krčev ter napadov ledvičnih ali žolčnih kamnov
  • zdravila za boleče menstruacije
  • odvajala
  • zdravila proti malariji za dežele, v katerih je razširjena malarija
  • antibiotično mazilo brez recepta za kožne okužbe
  • zdravila za kronične bolezni: Zaloga naj bo tolikšna, da bo zadoščala vsaj za dva tedna dlje, kot naj bi trajalo potovanje, da zaradi nepredvidenega podaljšanja poti ne bi prišlo do neprijetnosti. To zlasti velja za sladkorne bolnike, ki se zdravijo z inzulinom.

 

Kje se lahko cepimo?

Cepljenja lahko opravimo v ambulanti potovalne medicine, ki so na vseh izpostavah zavodov za zdravstveno varstvo. Dejavnosti ambulante potovalne medicine vse bolj prehajajo na področje izbranega osebnega zdravnika. Kot pravi dr. Rajtmajer, v ambulantah splošne in družinske medicine opravljajo vsa cepljenja razen tistega proti rumeni mrzlici, želijo pa si, da bi v njih začeli predpisovati antimalarike.

Cepljenje proti hepatitisu A prejmemo v dveh odmerkih, prvega vsaj dva tedna pred odhodom, drugi sledi v roku enega leta. Za hepatitis B so potrebni trije odmerki: prva dva pred potovanjem v razmiku enega meseca, tretji pa šest mesecev po prvem. Kombinirano cepljenje proti hepatitisu A in B je v treh odmerkih – dva sta potrebna pred potjo, in sicer v razmiku enega meseca, tretji pa sledi šest mesecev po prvem.

Cepljenje proti hepatitisu A in B, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji, ob normalnem imunskem odgovoru človeka ščiti od 15 do 20 let, vseeno pa so priporočljivi poostreni higienski ukrepi in zdrava mera previdnosti.
V deželah, v katerih je razširjena malarija, je priporočljivo jemanje antimalarike. Vrsto antimalarika naj svetuje zdravnik glede na destinacijo in popotnikovo splošno zdravstveno stanje.

Zmanjšajte prebavne težave na poti

Hrana je pogost vir zdravstvenih težav na potovanju. Vsak popotnik bi moral upoštevati nekaj splošnih priporočil, katerih upoštevanje zmanjša možnost prebavnih težav:

1. jejte samo dobro prekuhano in prepečeno hrano,

2. hrana naj bo pripravljena pred vami in iz svežih sestavin,

3. jejte sadje z lupino in pijte ustekleničene pijače,

4. obiskujte restavracije, v katerih je veliko obiskovalcev, zlasti domačinov, saj v takih lokalih hrano ves čas sproti pripravljajo, zato je manjša verjetnost, da se bo pokvarila, in večja verjetnost, da bodo sestavine sveže,

5. izogibajte se surovim izdelkom, zlasti morskim ribam, morskim sadežem in dimljenim izdelkom.

Spet doma!

Lepo je potovati, še lepše se je vrniti, se glasi priljubljeno reklo marsikaterega popotnika in turista. Nič ni lepšega, kot po lepih počitnicah varno in zdravo priti domov. Toda tudi tedaj, ko smo že doma, moramo biti nekaj časa pozorni na morebitne spremembe v svojem telesu. Če nastopijo simptomi, kot so vročina, bruhanje, driska, slabo počutje, povečane bezgavke in kožne spremembe, ne smemo odlašati, ampak se čimprej zglasiti pri osebnem zdravniku. Povedati mu moramo, da smo se nedavno vrnili s potovanja po eksotičnih krajih.

Težave po vrnitvi niso tako redke, toda kot pravi sogovornik, največja težava niso eksotične bolezni, pač pa zapleti in poslabšanja obstoječih kroničnih obolenj, ki so predvsem posledica stresa, menjave okolja, časovnih pasov, klimatskih sprememb …

www.viva.si