Sabina Koželj Horvat: Šepetalec knjigam

0
305

Mesec skupnega branja. V teh dneh so še posebej dejavni skrbniki knjižnega bogastva, razpršenega po vsej Sloveniji, varuhi zakladov na policah, segajočih od stropa do tal, čuvarji po papirju dišečih prostorov, tako ali drugače obloženih s tisočerimi knjigami.

Del Desete dežele z naslovom Šepetalec knjigam je posvečen prav njim, številnim knjižničarjem, saj skupaj s knjigami pogosto odnesemo domov tudi delček njihove ljubezni do knjig – to je razlog, zakaj nam ob pogledu na naš sposojeni kupček včasih tako radostno poskoči srce.

Knjižničarji so izredno ustvarjalni tudi pri usmerjanju h kvalitetnemu branju in nasploh pri reševanju raznih bralnih dilem. So odlični svetovalci, tudi če razprava kdaj zaide v kakšen nepričakovan zelnik, odkoder je ne bi mogla potegniti niti sama kozlovska sodba.

 

Recimo, da ti v roke pride Deseta dežela, sodobni večnaslovniški roman o življenju in delu Josipa Jurčiča, slovenska klasika v objemu nove domišljije.

In se postavlja vprašanje, prava dilema – ali moram pred branjem Desete dežele poznati Jurčičevo biografijo in prebrati (vsa) Jurčičeva dela?

 

Knjižničarji priporočajo. Odgovor pa je: Ne.

Celo nasprotno – če Jurčiča sploh ne poznaš, bo Deseta dežela mikavno poskrbela, da izveš dovolj. Saj to tudi je namen Desete dežele – da postopoma pred tvojimi očmi razkriva pisateljevo življenje. Torej, še bolj privlačno branje za vse, ki so pozabili na zapiske iz šolskih zvezkov, še večji užitek, ko te Ema in Jakob potegneta v pustolovščino, ki vdahne življenje še tako suhoparnim biografskim vrsticam. In še en plus – če ne poznaš Jurčičevih knjig, te bo Deseta dežela navdihnila, da se kakšne izmed njih z veseljem lotiš.

Če pa Jurčiča in njegov opus že poznaš, tudi nič hudega. Še vedno je dovolj skrivnosti, ki jih ne najdeš v učbenikih, Ema in Jakob pa itak poskrbita za vse ostalo.

Če pa Josipa in njegov opus poznaš zelo natančno in morda še celo preveč, (preučuješ ga med študijem, doktoriraš z Jurčičevo temo, imaš kakšno daljno sorodstveno povezavo z njim …) eh, potem imaš to smolo, da ti sama biografija morda res ne prinese nič novega. Bo pa za to poskrbel Opus, del z njegovimi junaki. Tu bo na marsikaj novega naletel še tako dober poznavalec Jurčiča.

V Deseti deželi namreč Jurčičevi junaki zaživijo svoje življenje. Ustvarjajo novo zgodbo, ki se bere sama zase, še več, njihova usoda se prepleta z aktualnostjo našega časa.

Ni ti treba vedeti vsega o Levstiku (ki je prvi pisal o desetem bratu), da lahko bereš Jurčičevega Desetega brata, prav tako ne vsega o Prešernu in Cankarju (oba sta opevala Lepo Vido), da lahko bereš Jurčičevo Lepo Vido, kot ti tudi ni treba poznati podrobnosti iz preteklosti Supermana, Batmana in drugih stripovskih junakov, da jih lahko spremljaš v Ligi pravičnih. Dovolj so njihove arhetipske lastnosti; tako kot Peter Pan leti in noče odrasti, tako deseti brat tava po svetu in nima svojega doma – in že lahko nastajajo nove zgodbe in nove interpretacije.

Tako tudi v Deseti deželi vsi vpleteni izvirni junaki kmalu oznanijo: gremo mi po svoje!

Ko kasneje prebiraš Jurčičeva dela, si lahko prikličeš znanje, ki ga kljub vsemu pobereš med vrsticami Desete dežele. In obratno, če je bil prvi Jurčič, ga bo Deseta dežela dopolnila in ti razširila obzorje.

Za tiste pa, ki vseeno vztrajajo, da mora znanje iz ozadja vsekakor biti prvo, Deseta dežela v dodanem slovarčku na koncu knjige prinaša seznam z opisom Jurčičevih junakov.

Tako je volk sit in koza cela. Če vsaj malo poznaš Krjavlja, veš, da bi se strinjal, le volka bi mogoče poskušal presekati na dva kosa. Če na Krjavljevo kozo prvič naletiš šele v Deseti deželi, pa tudi prav.

In še beseda tebi, dragi šepetalec knjigam. Deseta dežela je zaradi tebe še bolj skrivnostna, saj ne vemo, kaj boš storil in kako bodo tvoja dejanja vplivala na potek ostalih pripovednih niti. Vemo le, da so knjige tvoja strast, kar razkriješ že v prvih vrsticah prologa.

Vsaka knjižnica bi morala imeti takšnega šepetalca, ki že od daleč začuti, kadar kakšna knjiga začne vzdihovati za svojimi bralci. Takšen knjižničar posluša bralca in hkrati sliši tudi knjigo. A sta za skupaj? In če sta, potem knjigi in njenemu bralcu omogoči kar najbolj mikaven zmenek.

 

Utrinke za vas z literarnega neba klati pisateljsko pero iz Desete dežele:

 

Izviren recept: https://ventilatorbesed.com/izviren-recept-za-palacinke-iz-19-stoletja/

Kdo je narisal portal: https://ventilatorbesed.com/kdo-je-narisal-portal-v-deseto-dezelo/

Prepovedane knjige: https://ventilatorbesed.com/sabina-k-horvat-prepovedane-knjige/

Pripovedka o beli kači: https://ventilatorbesed.com/pripovedka-o-beli-kaci/

Spomini na deda: https://ventilatorbesed.com/spomini-na-deda/

Josip urednik: https://ventilatorbesed.com/47804/

Mojster dialoga: https://ventilatorbesed.com/mojster-dialoga-ne-samo-na-papirju/

Zvon: https://ventilatorbesed.com/sabina-kozelj-horvat-so-stvari-ki-bodo-se-dolgo-odzvanjale/

Prvi utrinki: https://ventilatorbesed.com/48234/

Intervju: https://ventilatorbesed.com/intervju-s-sabino-kozelj-horvat/

Dobre knjige: https://ventilatorbesed.com/deseta-dezela-na-portalu-dobreknjige/

https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=8693

Citat: https://www.rtvslo.si/kultura/citat/sabina-kozelj-horvat/589446